1. 1. Človeški gibalni sistem je neizmerno prilagodljiv: če človek redno telovadi, se masa kosti, predvsem pa mišic, povečuje. Pri pomanjkanju obremenitve, s čimer se srečujejo npr. astronavti v breztežnostnem prostoru, pa se začneta kostna gostota in mišična masa zmanjševati.
2. Pri hoji se človeško stopalo premika tako, da se gib začne pri peti, nadaljuje prek zunanje strani stopala do stopalnih blazinic in ne nazadnje do prstov. Za človeško stopalo je značilen stopalni obok. Če so mišice in tetive oslabljene, se višina oboka zmanjša, posledica je ploska noga in udrto ali razmaknjeno stopalo.
3. Najgibljivejši sklep človeškega telesa je ramenski.
4. Koleno je največji in najpomembnejši sklep v človeškem telesu, pri iztegovanju noge prenaša mišično moč prek tetiv in vezi s stegnenice na golenico.
5. Hrbtenica, kolčni sklepi in kolena imajo zelo močno konstrukcijo, kajti le tako lahko vzdržijo obremenitve, ki so posledica pokončne drže. Na žalost se nenehno obrabljajo, kar v starosti povzroča marsikatero tegobo, zlasti v predelu kolkov.
6. Tek je dober za vas. Ljudje, ki tečejo 19–29 km na teden, imajo močnejši imunski sistem in lahko povečajo mineralno gostoto kosti.
7. Redna športna aktivnost lahko poveča življenjsko dobo z ohranjanjem DNK zdravega in mladega.
8. Vsake tri mesece se zamenjajo tudi vse molekule DNK, ta vir inteligence vsake celice, ki upravlja in obnavlja ves organizem, v istem času povsem obnovi tudi okostje.
9. Tudi v mirovanju so mišice trikrat učinkovitejše pri porabljanju kalorij kot maščobe.
10. Maščobne celice se zamenjajo vsake 3 tedne.

 

Članek je objavljen tudi na: Moia in, Seniorji info, Ride Sport, Smarna gora.

Šibke mišice in vezi na kolkih so velik problem, posebej zato, ker predstavljajo večjo verjetnost za bolečino in poškodbe. Močne upogibalke kolkov so izredno močni stabilizatorji in ključni za skoraj vse športe posebno tiste, ki vključujejo tek.

Neprekinjeno sedenje te mišice in vezi izredno slabi, zateguje in krajša. Pri teku pa je potrebno izvesti tekaški korak s celotno amplitudo pri čemer se upogibalke kolka iztegujejo in krčijo. Močne upogibalke kolkov pri npr. teku po klancu navzdol skupaj z ostalimi mišicami blažijo silo udarca stopala s tlemi, ker se sila enakomerno porazdeli po celotni kinetični verigi mišic, kosti, sklepov, vezi. Če en člen ne deluje kot bi moral, se to kaže v bolečini in celo poškodbi.

Zato je potrebno te mišice in vezi krepiti z vajami za moč in povečati njihovo gibljivost z razteznimi vajami.

Vaje za večjo moč upogibalk kolkov:

1. Dvigovanje kolena iz stoje. Osredotočite se na eno nogo in jo dvignite (stegno do pravega kota) 15x z dotikom tal, nato 15x brez dotika tal in še 15x brc naprej brez spuščanja stegna.
2. Dvigi pokrčenih ali iztegnjenih nog iz vese na letveniku, drogu, enovišinski bradlji. Naredite 3x 10 ponovitev.
3. Počepi na eni nogi z nogo iztegnjeno naprej. Naredite 3×10 ponovitev.
4. Dvigi iztegnjenih nog iz leže na hrbtu. Naredite 3x 10 ponovitev.
5. Kris-kros iz nizkega štarta brez in z drsniki. Postavite se v nizek štart in izmenično menjavajte nogi naprej in nazaj. Lahko v poskoku ali stopate. Pri drugi različici pa imate na obeh stopalih drsnik ali nogavice in delate enako. Naredite 3 x 15 ponovitev.

 

Članek je objavljen tudi na: Moia in, Seniorji info, Ride Sport, Šmarna gora.

 

 

Palice v roke in pojdite na svež zrak! Poznate nordijsko hojo? Verjetno ste med tistimi, ki zamahne z roko in reče, saj gre za navadno hojo s palicami. To je daleč od resnice.  Res se hodi in pri hoji uporablja palice, toda pomembna je tehnika hoje. Pri nordijski hoji je korak podaljšan, trup rahlo nagnjen naprej ter napet, saj deluje kot stabilizator, roke so aktivne in se gibajo v smeri naprej in nazaj mimo bokov. Gre za močan in aktiven odriv z rokami od podlage. To je groba definicija.

S pravilno tehniko dvigujete nivo telesne kondicije, saj obremenjujete srce, ožilje in respiratorni aparat. To pomeni, da se zadihate in poženete krvni obtok po žilah. Vadba za srce in ožilje krepi srce, saj pride zaradi izboljšane cirkulacije do srčne mišice več krvi in posledično več kisika. Tudi tisti, ki imate težave z visokim krvnim tlakom, lahko izboljšate vaše zdravje na ta način, da ste telesno v formi.

Nordijska hoja vpliva na moč rok, ramenskega obroča, hrbtnih in trebušnih mišic ter nog, če hodite v klanec. Ker se odrivate s palicami od podlage, močno obremenite zgornji del telesa, predvsem roke in ramenski obroč. Poleg tega zaradi opiranja na palice razbremenite spodnji del telesa, kot sta kolenski sklep in kolki. Ne pozabimo na hrbtenico, ki jo zaradi iztegovanja in opiranja na roke zelo razbremenimo. Si predstavljate, da nosite na hrbtu težak nahrbtnik, ki vas kar vleče na dol. Pa vzemite palice in videli boste, kako lažje je hoditi kljub teži na hrbtu. Hkrati vas palice silijo v lepo ravno držo.

Nordijska hoja pomaga pri izgubi odvečne telesne teže, saj jo lahko izvajate vsakodnevno, je aerobna aktivnost, hkrati pa aerobno-anaerobna, če hodite z »visokimi obrati« ali v klanec. Če se lotevate izgube kilogramov, začnite postopoma, kot pri teku, ko menjavate hojo in tek. Tukaj pa en dan namenite vzdržljivostni nordijski hoji na dolgo razdaljo, drugi dan pa uberite hitro ali tempo nordijsko hojo, kjer pospešujete v klanec, če nanj naletite.

To so kar dobri razlogi, pa še kakšnega bi se našlo, da naredite nekaj zase. Ko zapade sneg, dajte tekaške smuči na noge in poskusite tehniko iz hoje prenesti na smuči oz. obratno (klasična tekaška tehnika).

Tečaj nordijske hoje: https://zdravozivi.si/nordijska-hoja/

 

Članek je objavljen na: Moia in, Seniorji info, Ride sport, Šmarna gora

 

 

 

Urjenje ravnotežja je pomembno, ker z rušenjem ravnotežja telesa ali njegovih posameznih delov povečujemo stabilnost sklepov (predvsem gležnja in kolena), omogočamo hitrejše in močnejše delovanje refleksov, razvijamo eksplozivnost in natančnejše gibanje, ter zmanjšamo število poškodb. Skratka krepimo tiste mišice, sklepe, kite, ki nam pomagajo in izboljšujejo gibanje v športnem in vsakdanjem življenju, hkrati pa z vadbo ravnotežja delujemo preventivno pred poškodbami. Treningu ravnotežja se pravi tudi proprioceptivni trening. Torej trening senzoričnih sistemov mišic, kit, sklepov in kože.

Vse spodaj navedene vaje so odlične ne samo za izboljšanje ravnotežja, ampak tudi za utrjevanje mišic okoli skočnega in kolenskega sklepa. Hkrati pri vajah, izvedenih v čepu, utrjujete statično moč celotnega telesa. Vsak ravnotežni položaj zahteva veliko mero koncentracije. Da lažje držimo in izvedemo gib, moramo napeti mišice trupa (tako krepimo globoke trebušne mišice) in seveda mišice npr. stojne noge.

Vaje delajte bosi na blazini. Debelejšo podlago imate, težje izvajate vaje. Če vam je pretežko, lahko delate na tanjši podlagi (armafleks). Če vam je tudi to težko, pa delajte na golih tleh.

1. Stoja/počep na blazini miže.
2. Stoja na eni nogi na blazini. Stojte kolikor časa zmorete brez dotika tal in zamenjajte nogi. Vajo otežite tako, da zamižite.
3. Počepi na eni nogi na blazini. Roke so odročene, nestojno nogo stegnite pred sabo. Naredite toliko počepov, kolikor lahko ter zamenjajte nogi.
4. Počep na eni nogi na blazini ter vrtenje žoge okoli pasu v čepu.
5. Počep na eni nogi nizko proti tlom, poberete navidezno ali resnično žogo ter z njo nakažete met na koš. Pri metu se iztegnete visoko v zrak ter, če lahko, stopite na prste stojne noge. Naredite toliko metov iz počepa kolikor lahko ter zamenjajte nogi.

 

Članek je objavljen tudi na: Moia in, Seniorji info, Ride Sport, Šmarna gora

Večina ne ve, kako pomembno vlogo ima spodnji del hrbtenice pri športni aktivnosti, saj podpira celotno kinetično verigo, povečuje moč in izboljšuje tehniko.

Mišice jedra objemajo trup in podpirajo celotno hrbtenico, tudi njen spodnji del. Jedro, boki, zadnjične mišice, zadnje in sprednje stegenske mišice, skupaj tvorijo veliko stabilizatorsko mašinerijo. Manjša moč v eni od teh mišičnih skupin prisili druge, da prevzamejo del bremena. Če imate slabše upogibalke kolkov in zadnjične mišice, prevzamejo njihovo breme mišice spodnjega dela hrbtenice, ki morajo držati trup stabilen in pokonci. Verjetnost za poškodbe pa se povečuje. Zato so vaje za mišice spodnjega dela hrbtenice obvezne.

Ko imate enkrat bolečine v spodnjem delu hrbtenice, ste lahko zelo omejeni pri športnih aktivnostih, toda krepitev jedra in raztezanje mišic, ki podpirajo spodnji del hrbtenice, pomaga preprečevati bolečine in poškodbe.

Kaj povzroča bolečine v spodnjem delu hrbtenice? Obstajajo trije glavni vzroki za bolečino.

1. Mišična bolečina, ki se nenadoma pojavi v spodnjem delu hrbtenice, je lahko mišični krč. Mišice se vam zakrčijo, bolečina je močna in izčrpavajoča.
2. Ostra bolečina, kot pri išijasu ali herniji. Preščipnjen živec povzroča bolečino, ki gre po eni ali obeh nogah navzdol.
3. Kronična bolečina, ki zajema celoten spodnji del hrbtenice je lahko artritis ali degenerativne spremembe na hrbtenici, kot so degenerirani diski

Kako okrepiti spodnji del hrbtenice?

Če želite preprečiti bolečine v spodnjem delu hrbtenice, morate delati redno vaje za moč in gibljivost celotne kinetične verige.

Spodaj je 5 vaj za moč spodnjega dela trupa. Naredite 10 do 15 ponovitev vsake vaje ali 15 do 30 sekund in 2 do 3 sete. Delajte počasi in v enakomernem ritmu. Vaje delajte dvakrat do trikrat tedensko.

1. Dvigi trupa iz leže na trebuhu na klopi s pomočjo.

 

2. Dvigi bokov iz položaja mostu.

 

Dvigi nog iz leže na klopi.

 

Polaganje pokrčenih kolen na levo in desno iz leže na hrbtu. Ta vaja krepi rotatorje trupa.

 

5. Dvigi Dvigi iztegnjene noge iz deske.

Članek je objavljen tudi na: Moia in, Seniorji info, Ride sport, Šmarna gora.

 

Pred vami je trening Super seti. Predstavljen je v skici. V celoti opravljen je predvsem mišično zelo zahteven, saj je poudarek na količini ponovitev. Vsak sklop vaj (roke, noge, trup) naredite trikrat zaporedoma. Tako je sklop zaključen. In nadaljujete z naslednjim.

Lahko pa ga količinsko prilagodite, vendar ne bodo več super seti. Super pomeni nekaj več, nad vsem. Na izbiro imate tudi lažjo različico vaje. Verjetnost za »musklfiber« je velika. Zato naslednji dan ali isti dan ni priporočljivo, da počivate, ampak pojdite opravit sprostilen sprehod, tek.

Ne pozabite se ogreti in popiti pol ure pred treningom kozarec vode.

Delajte v enakomernem ritmu in ne hitite.

Po končanem trenigu se sprostite s sprostilno-razteznimi vajami: https://zdravozivi.si/sprostilno-raztezne-vaje/ .

Trening je tudi na: Moia in, Seniorji info, Ride Sport, Šmarna gora

Pred vami je trening, ki je predstavljen v skici. V celoti opravljen je srčno-ožilno in mišično zelo zahteven, saj vsebuje tri treninge v enem. Lahko pa ga količinsko prilagodite in razdelite na tri treninge. V tem primeru naredite 3 intervale. Tehnika je vedno pomembnejša od količine.

Ne pozabite se ogreti in popiti pol ure pred treningom kozarec vode.

Delajte v enakomernem ritmu in ne hitite. Vse vaje naredite v dveh intervalih.

Po končanem trenigu se sprostite s sprostilno-razteznimi vajami: https://zdravozivi.si/sprostilno-raztezne-vaje/ .

 

 

Trening je objavljen tudi na: Moia in, Seniorji info, Ride Sport, Smarna gora.

 

Pred vami je trening, ki zajema predvsem vaje celotne kinetične verige. Lahko ga delate na višji težavnostni ravni lahko pa na malo manj zahtevni ravni. Če delate zahtevnejšo različico, krepite bolj aerobno moč. Če delate malo lažjo ali počasnejšo različico, pa močneje vključite v delo mišice stabilizatorje, ki so predvsem globoke mišice trupa.

Delajte v enakomernem ritmu in ne hitite. Vse vaje naredite v dveh intervalih. Posvetite se tehnični izvedbi vaje in manj količini. Za lažjo predstavo imate celoten trening izrisan na sliki.

1a. Brc naprej z dvigom na prste in počep s poskokom. Brc izvedete tako, da dvignete koleno in eksplozivno brcnete iz kolena. Stopalo ni v špički, prste imate pritegnjene k sebi. Gib naj bo eksploziven. Sledi globok počep in dvig s poskokom.

Težja različica: s poskokom.

Lažja različica: brez poskoka.

Količina: 1 pon.= brc z levo, brc z desno nogo in počep s poskokom. Naredite 10 ponovitev.

1b. Gosenica naprej in nazaj. Pazite na lepo izvedeno desko. Desko zadržite dve sekundi.

Težja različica: s sonožnim poskokom naprej ali nazaj. Pazite, da ne kvarite položaja deske (uleknjenje bokov) pri doskoku.

Lažja različica: stopate in ne delate poskokov.

Količina: 5 gosenic naprej in 5 nazaj.

Obe vaji naredite v dveh serijah oz. 2-krat.

 

2a. Deska: odprto koleno proti rami in sklec. Iz deske dvignete pokrčeno koleno (je odprto v kolku-kot da bi kužek lulal) in ga približate rami. Nato naredite enako še na drugi strani in sledi sklec.

Količina: 1 pon.= levo koleno, desno koleno in sklec. Naredite 10 ponovitev.

2b. Kača. Postavite se v košarkarsko prežo in naredite 4 korake bočno. Sledijo 4 nakazani meti na koš. Pri metih poudarite počep in ne samo met.

Težja različica: globok počep.

Lažja različica: manj globok počep.

Količina: 1 pon.= 4 koraki v preži in 4 meti. Naredite 4 ponovitve.

Obe vaji naredite v dveh serijah oz. 2-krat.

 

3a. Sumo počep in brc v stran. Sumo počep je globok (stegna so vzporedna s tlemi). Sledi brc v stran. Če niste vešči v brcu, delajte zelo počasi. Nagnite se na stran in dvignite koleno, nato počasi brcnite. Pazite, da se dovolj nagnete, ker vas bodo drugače boleli kolki.

Količina: 1 pn.= sumo počep in brc v levo in brc v desno. Naredite 5 ponovitev.

3b. Flamingo. Poskoki na eni nogi s poudarjenim odrivom naprej.

Težja različica: Poskoki v gibanju naprej.

Lažja različica: brez gibanja. Počep na eni nogi in dvig na prste.

Količina: 10 poskokov na eni nogi.

Obe vaji naredite v dveh serijah oz. 2-krat.

 

4a. Dvigi nog iz leže na hrbtu. Ležite na hrbtu, roki sta pod trtico, da zaščitite hrbtenico. Ena noga je iztegnjena in rahlo dvignjena od tal. Delate z drugo nogo.

Druga noga: pokrči in iztegni, odmik iztegnjene noge v stran, dvig do pravokotnega položaja.

Težja različica: noga dvignjena ves čas izvajanja vaje.

Lažja različica: noga je spuščena na tleh ali jo po vsaki ponovitvi spusite, da počiva.

Količina: 1 pon.= 4 x iztegni pokrči, 4x odmik iztegnjene noge v stran, 4x dvig od tal.

Naredite 3 ponovitve na eni nogi.

4b. Žabji poskoki naprej in nazaj. Postavite se v žabji položaj in se odrinite v višino in naprej. Delajte tudi nazaj. Pazite na sonožen odriv.

Težja različica: s poskoki.

Lažja različica: brez poskoka, le stopate naprej ali nazaj in počepnete. Pri počepu prilagodite globino počepa.

Količina: 5 poskokov naprej in 5 nazaj.

Obe vaji naredite v dveh serijah oz. 2-krat.

 

Celoten trening naredite v dveh intervalih.

Trening je objavljen tudi na: Moia in, Seniorji info, Ride Sport, Šmarna gora.

Izpostavila sem nekaj vaj, ki se mi zdijo zelo primerne za utrjevanje moči-predvsem eksplozivne (ne toliko vzdržljivostne) celotnega telesa. Vaje so kondicijsko zahtevnejše in zato primerne za vse rekreativce.

Pri teku dela celotno telo.  Krčenje in raztezanje opravljajo mišice na nogah in zadnjica. Roke in trup pa sta predvsem v vlogi stabilizatorja. Vendar je potrebno tudi roki in trup ter upogibalke kolka utrjevati in skrbeti za ustrezno mišično prilagajanje.

 

Vaje delajte v ritmu, ki je naveden, saj boste le tako dosegli maksimalen učinek. Naredite tri intervale vseh pet vaj.

1. Stopanje/skok na klop. Če stopate, se osredotočite na eno nogo s katero stopate na klop, ki naj bo visoka vsaj 50 cm. Nato stopite/skočite iz klopi dol. Lahko držite v rokah uteži. Če delate vajo v skoku/eksplozivno, ne potrebujete uteži, ampak se osredotočite na skok in doskok.

Število ponovitev: če stopate: 10-15 pon. na eno nogo; če skačete 10 pon.

Cilj: eksplozivna moč nog in zadnjice. Celotno telo je aktivno, saj delujejo ostale mišice (trup, roke) kot odlični stabilizatorji.

 

2. Dvig nog iz leže na hrbtu. Dvigujte iztegnjene noge do navpične postavitve. Ne polagajte nog na tla. Spustite jih toliko kot gre oz. centimeter od tal. Roke dajte pod križ ali trtico, da zavarujete hrbtenico. Ker je vaja zahtevnejša in ne smete čutiti bolečine v križu, jo lahko prilagodite in dvigujte vsako nogo posebej in se držite enakega postopka.

Število ponovitev: 15 pon. Ritem: hiter/eksploziven dvig in počasen (vsaj 3 sek.) spust.

Cilj: upogibalke kolka, spodnje trebušne mišice.

 

3. Dvig pokrčenih/iztegnjenih nog iz vese. Dvigujete pokrčeni/iztegnjeni nogi pri čemer visite na letveniku/drogu.

Število ponovitev: iztegnjene noge: 5 do 10 pon., pokrčeni nogi: 15 – 20 pon. Ritem: hiter/eksploziven dvig in počasen (vsaj 3 sek.) spust.

Cilj: upogibalke kolka, spodnje in zgornje trebušne mišice, roke in ramenski obroč.

 

4. Eksplozivni skleci na klopi. Postavite se v desko z rokami na klopi. Sledi sklec in nato eksploziven odriv z rokami. Med gibanjem nazaj plosknete z rokama in se ujamete z rokama na klop. Seveda pristanek amortizirate z rameni in komolci ter zapestji. Med izvajanjem ne smete zapustiti položaja deske. Lažja različica: navadni skleci (lahko jih delate tudi na tleh).

Število ponovitev: 10 -15 pon.

Cilj: eksplozivna moč rok, ramenskega obroča in prsnih mišic. Mišice trupa in nogi so odlični stabilizatorji.

 

5. Kris-kros ali izmenični skoki iz izpadnega koraka. Postavite se v telemark položaj. Sledi odriv in menjava nog v zraku ter doskok. Trup je ves čas pokončen, pogled usmerjen naprej. V rokah imate lahko težje uteži (4 kg na ročko ali več). Lažja različica je, da ne delate v poskoku, ampak stopate naprej v telemark, sledi odriv in tekoč prenos noge nazaj v telemark.

Število ponovitev: 10 do 20 pon. (odvisno od teže uteži). Ritem: eksploziven odriv in amortizacija skoka ali koraka nato ponoven odriv. Pri vaji pazite, da pri doskoku ohranite trup čvrst in pokončen, da vam ne uide naprej.

Cilj: eksplozivna moč nog in zadnjice. Celotno telo je aktivno, saj delujejo ostale mišice (trup, roke) kot odlični stabilizatorji.

 

Članek je objavljen tudi na: Moia in, Seniorji info, Ride Sport, Smarna gora.

Znanstveniki lahko zdaj opišejo učinke padca kondicije ali kako hitro gremo iz forme. Edward Coyle iz Univerze v Teksasu je prepričal skupino visoko usposobljenih tekačev (ki so tekli 130 km na teden) in kolesarjev (ki so vozili 400 kmna teden), da so prenehali s treningom. Njihovi izmerjeni rezultati porabe kisika (VO2 max) so se najprej hitro znižali, potem pa je bil padec postopen. Pri najbolj natreniranih je bil padec VO2 max največji. Manj usposobljeni so imeli počasnejši padec VO2 max. Coyle je ugotovil, da so športniki v 12 do 21 dneh izgubili polovico svoje aerobne moči ali VO2max, nato polovico preostale telesne kondicije v naslednjih 12 do 21 dneh in tako naprej. Po treh mesecih so bili vsi iz forme.

Coyle je mnenja, da za vsak izgubljeni teden traja dva tedna, da ponovno dosežemo prvotno raven kondicije.

Coyle je v raziskavah o padcu kondicije ugotovil en razlog za takojšnji padec kondicije – izgubo krvnega in plazemskegavolumna. Ugotovil je padec krvnega volumna za 9% in plazemskega za 12%. Udarni volumen je padel za 12%, VO2max za 6%. Srčni utrip se je povečal za 11%. V prvih 12 do 21 dneh brez treninga tako izgubite kar 500 mililitrov krvi. Predhodne raziskave (Saltin in sod., 1968) so menile, da je vzrok za poslabšanje kondicije v poslabšanju srca. Pravzaprav ima srce zaradi padca krvnega volumna, manj krvi, da bi jo črpalo v mišice.

Ko se ponovno vračate v formo, si povrnete izgubljeni volumen krvi. Ne le, da lahko spet učinkoviteje prenašate kisik do mišic, ampak imate na voljo tudi več tekočine za potenje, kar pomaga ohladiti vaše telo. Coyle pravi, da lahko tekači v enem tednu povrnejo količino krvi, čeprav reprodukcija rdečih krvnih celic traja dlje.

Toda vsem telesnim sistemom kondicija ne pada ali se ne vrača enako. Na primer, skeletni sistem morda ne bo prenesel napora treninga na prejšnjem nivoju, zlasti ker se hkrati starate. Ne pozabite: tekač, ki izgubi šest let treninga, se mora spoprijeti tudi s šestimi leti običajnega staranja.

Ponoven dvig kondicije ne bi smel biti tako težak. Zagotovo je lažje priti nazaj v formo, kot začeti trenirati, če se niste nikoli trenirali, ali ponovno začeti teči, kot prvič iti teči. Res pa je dlje kot odlašate težje pridete nazaj v formo.

 

 

Coyle, E. F., W. H. Martin Iii, D. R. Sinacore, M. J. Joyner, J. M. Hagberg, And J. O. Holloszy. (1984). Time Course Of Loss Of Adaptations After Stopping Prolonged Intense Endurance Training. Journal of Applied Physiology. 57: 1857-1864.

Coyle, E. F., Mari, K.H., Andrewr, C. (1986). Effects Of Detraining On Cardiovascular Responses To Exercise: Role Of Blood Volume. Journal of Applied Physiology. 60(1): 95-99.

Saltin, B.; Bloomquist., G.; Mitchell, J.H.; Johnson, R.L.; Wildenthal, K.; C. B. Chapman. (1968). Response To Exercise After Bed Rest And After Training. A Longitudinal Study Of Adaptive Changes In Oxygen Transport And Body Composition. Circulation 38, Suppl. 7, 1-78.

 

Članek je objavljen tudi na: Moia in, Seniorji info, Ride Sport, Smarna gora.