Primerjanje cestnega teka z gorskim tekom je kot primerjanje jabolk s pomarančami. Lepota pločnika je v tem, da vam ni nič na poti. Pri teku v naravi, gozdu, gorah, kjer je teren »umazan« z blatom, kjer nam lahko zdrsne na vlažnem listju, skali, korenini, moramo telo nenehno prilagajati vsem spreminjajočim dražljajem. Zaradi te razlike v terenu je seveda obremenjenost telesa popolnoma drugačna kot pri cestnem teku.

Če želimo postati gorski tekač, lahko pričakujemo velike telesne spremembe.

Na ravni, gladki cesti je vse v metronomski učinkovitosti. Na splošno ponavljamo isto gibanje vedno znova in znova. To ponavljajoče se gibanje povzroči bolj enakomerno porazdelitev sil na telo. Stegenske, zadnjične mišice in meča delujejo harmonično, da nas pomikajo naprej.

V naravi, kjer z vsakim korakom krmarimo po koreninah, skalah in jarkih, je ta biomehanska obremenitev veliko bolj raznolika. Zaradi nestabilnega in negladkega terena  moramo sile uravnavati iz vseh strani (bočno, navpično, vodoravno). Pri teku navzdol je prisotno ekscentrično mišično krčenje v stegenskih mišicah, imeti moramo močne in utrjene boke in izredno moč trupa in rok, ki nam pomagata stabilizirati gibanje. Tek po hribu navzgor zahteva aerobno moč in močne noge, še posebno močne vezi in mišice na zadnjici. Gležnji in stopala morajo biti prilagojeni na nestabilen teren ko se soočamo z nepričakovanimi ovirami. Zato je dodatno treniranje teh majhnih mišic okoli gležnja na ravnotežnih ploščah in blazinah obvezno.

Na splošno je gorski tek bolj intenziven celovit trening v primerjavi s cestnim tekom. Dodaten trening moči, ravnotežja, agilitija, koordinacije in gibljivosti celotnega telesa je obvezen del priprave na gorski tek.

Cestni tek povzroča bolečino, nenehno ponavljajoče gibanje lahko vodi do kronične obrabe sklepov in kroničnih poškodb. Gorski tek pa ima akutni učinek, predvsem zaradi tekov navzdol, ki najbolj obremenjujejo telo. Ekscentrično krčenje (v mišici zaradi raztezanja povzroča majhne mikronatrganine) sprednjih stegenskih mišic povzroča mišično vnetje in daljše okrevanje teh mišic. Če vezi in mišice upogibalk kolkov niso dovolj močne, bomo imeli daljše okrevanje. Vendar se s kondicijskimi treningi in samim tekom po razgibanem terenu telo krepi in bolečine ter regeneracija je vedno krajša.

Pri cestnem teku je cilj doseči primeren tempo, ohraniti dobro tehniko teka in se psihološko umiriti in preiti v nekakšno meditativno stanje. Pri gorskem teku se moramo neprestano odzivati na to, kar je pred nami. Če nismo pozorni, je padec neizogiben. Poškodbe so lahko zelo hude. Pri cestnem teku ni hudih poškodb.

Kondicijska pripravljenost se nam spreminja glede na to, po kako zahtevnem (klanec gor, dol, sneg, blato, vlažnost skal in korenin, ovire) terenu tečemo. Najprej se prilagajamo na neraven teren, nato dodamo kakšen manjši hrib. Šele potem se spopademo z višjimi hribi in visokimi planinami ter najkasneje s skalami v gorskem svetu. To zahteva leta vztrajanja in treniranja.

Tehnika teka po klancu dol in gor je zelo različna. Pri teku gor je korak kratek, nagnjeni smo naprej, tečemo po sprednjem delu stopala, pravimo, da »božamo klanec«. Pri teku dol po klancu je thnika odvisna od terena. Če je makadam, tečemo z dolgimi koraki po sprednjem delu stopala, nekako oddrsavamo. Če je ozka steza, s kamenjem in manjšimi ovirami, so koraki krajši. Ko stopimo na skalo, ki nas bi lahko vrgla iz ravnotežja, to napako hitro popravimo z drugim korakom. Nekako poskakujemo po skalah in hkrati ohranjamo stabilnost in tekoče gibanje.

Pri cestenm teku smo v harmoničnem meditativnem stanju, pri gorskem teku pa enakomeren ritem teka ne obstaja oz. ni pomemben. Štoparica ne igra nobene vloge. Teren se spreminja zaradi vremenskih okoliščin. Zato tudi čas in pretečena razdalja ne igra tako pomembne vloge kot pri cestnem teku. Verjetno se bolj osredotočamo na višinsko razliko, ki jo opravimo v določenem času; npr. koliko časa potrebujemo za vzpon na vrh, ali je teh vzponov oz. vrhov več. Vedno želimo večje izzive in predvsem različne gorske poti.

Članek je objavljen tudi na: Moia in in Smarna gora.