Telesni napor v vročini

tek v vrocini

Vsi smo veseli, da imamo vsako jutro, ko se zbudimo, čudovito sonce. Res pa je, da je v vročih dneh potrebno biti malo bolj previden kar se tiče gibanja in telesnega napora. Telo je občutljivo in temeraturni šoki v plus in minus organizmu ne ustrezajo, ker ima resnično preveč dela z vzpostavljanjem temperaturnega ravnovesja. Gre za termoregulacijo, ki pomeni uravnavanje telesne temperature (več v prispevku: http://zdravozivi.si/vrocina-in-gibanje/).

Telo se na splošno lažje in hitreje prilagodi na vročino kot na mraz, toda še vedno moramo biti pazljivi, da pretirano ne obremenjujemo organizma. Tukaj mislim predvsem na ekstremne okoljske pogoje, kot je tek ali intenzivno gibanje v vročem in/ali vlažnem okolju. Visoka relativna vlažnost preprečuje izparevanje znoja, notranja telesna temperatura začne naraščati, grozi kolaps mehanizma za uravnavanje telesne temperature.

 

Kljub temu še vedno velikokrat opažam igralce tenisa, ki se podijo za žogico ob najbolj neugodnih opoldanskih urah ali kolesarje, ki se naprezajo v hrib sredi žgočega julijskega popoldneva ali tekače, ki tečejo maratone po asfaltu v temeraturah nad 30 st. Tukaj se vedno sprašujem, čemu. Ali je namen, da preterajo organizem do zadnjih moči ali gre za utrjevanje telesa v ekstremnih pogojih in je to nekakšna predpriprava za tekmo?

Dejstvo je, da telo ne more opraviti enakega dela, če npr. tečete v zgodnjih dopoldanskih urah ali sredi vročega poletnega dne. Če niste ekstremni tekač/kolesar itd., potem se izogibajte telesnemu naporu v vročem dnevu. Raje planirajte gibanje v zgodnjih dopoldanskih urah, ko je ozračje še hladno in prijetno ali v poznih večernih urah.

V vsakem primeru pa je najbolj pogost znak, ko začne telo pešati in ne more več ohranjati določenega tempa, dehidracija organizma. Predno se lotite kakršnega koli športa, morate telo hidrirati, kar pomeni, da spijete dovolj tekočine ali kar vode cca. pol ure pred naporom. Po naporu je potrebno nadomeščati izgubljeno tekočino ne glede na to ali občutite žejo ali ne.

 

Spodnja prikazuje, kakšen vpliv ima dehidracija na motorične sposobnosti. Naše sposobnosti začnejo padati že pri 5-odstotni dehidraciji (Kuhar, 2004).

Tabela: Vpliv dehidracije na motorične sposobnosti

% DEHIDRACIJE %  SPOSOBNOSTI
0 100
5 75
10 50
15 25
20 0

 

Vir: Kuhar, 2004

 

Osredotočite se na to, da preprečite pojav dehidracije. Ko začutite žejo, je že prepozno. Takrat ste že dehidrirani in tudi če spijete 3 litre vode ali česa drugega, ne boste nič na boljšem, ker telo potrebuje nekaj časa, da vsrka iz tekočine sladkorje (glukozo) in soli (natrij).

 

Prispevek je objavljen tudi na: Moia in, Seniorji info, Ride sport, Šmarna gora.

This entry was posted in Pošta. Bookmark the permalink.